All translations of this statement (including in Albanian, Arabic, Bahasa Indonesian, Bahasa Malaysian, Burmese, Chinese, Czech, Dutch, English, Farsi, Finnish, French, Georgian, German, Greek, Italian, Japanese, Korean, Norwegian, Polish, Portuguese, Russian, Serbian, Slovenian, Spanish, Swedish, Tigrinya (Eritrea), Turkish, Ukrainian) are available here.
Najostreje obsojamo agresijo Ruske federacije proti Ukrajini.
Člen 2(4) Ustanovne listine Združenih narodov prepoveduje »grožnjo s silo ali uporabo sile zoper ozemeljsko celovitost ali politično neodvisnost katere koli države ali drugo tovrstno ravnanje, ki ni skladno s cilji Organizacije združenih narodov«. V Listini sta izrecno navedeni le dve izjemi: individualna ali kolektivna samoobramba v skladu z 51. členom Listine, če pride do oboroženega napada, ali avtorizacija Varnostnega sveta Združenih narodov, ki deluje v skladu s VII. poglavjem Listine. Nobena od teh izjem se ne nanaša na trenutno situacijo. Ruska federacija zlasti nima pravice do individualne samoobrambe proti Ukrajini.
Pravica do samoodločbe ni pravna podlaga za ustanovitev ukrajinskih ozemelj Doneck in Lugansk kot “držav”. Njihovo priznanje s strani Ruske federacije je zato flagrantna kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine in kot tako brez pravnega učinka. Ker ta ozemlja niso države, se Ruska federacija ne more sklicevati na kolektivno samoobrambo v imenu teh ozemelj, da bi upravičila svoj napad na Ukrajino. Prav tako se Ruska federacija ne more sklicevati na domnevno „soglasje“ teh entitet, da bi upravičila kakršno koli intervencijo na ozemlju Ukrajine za kakršen koli namen.
Ker pravna utemeljitev za uporabo sile proti Ukrajini ne obstaja, Ruska federacija očitno krši člen 2(4) Ustanovne listine ZN in izvaja dejanje agresije.
Poleg tega bi lahko to dejanje agresije vključevalo izvršitev kaznivih dejanj agresije s strani oseb, ki dejansko nadzorujejo ali usmerjajo politična ali vojaška dejanja Ruske federacije.
Pozivamo vse države članice ZN, da izpolnijo svoje obveznosti v zvezi s kršitvijo prepovedi agresije s strani Ruske federacije, ki je peremptorna norma mednarodnega prava (ius cogens). Ta ostaja v veljavi ne glede na kršitve. V skladu s tem morajo države sodelovati, da bi končale to agresijo z zakonitimi sredstvi; ne smejo priznati kot zakonitega nobenega stanja, ki jo ta agresija ustvari; prav tako ne smejo nuditi pomoči pri ohranjanju tega stanja.
V zaključku opominjamo tretje države, vključno z Republiko Belorusijo, da so lahko dejanja države, ki dovoli, da njeno ozemlje, ki ga je dala na razpolago drugi državi, uporabi ta druga država za izvršitev dejanja agresije, sama po sebi dejanje agresije.
Dr Anan Alsheikh Haidar
Professor Tatsuya Abe
Dr Constantine Antonopoulos
Professor Masahiko Asada
Dr Danae Azaria
Professor Guimei Bai
Professor Jack M. Beard
Dr Markus P. Beham
Dr Gleb Bogush
Professor Antonio Bultrini
Philippe Blaquier Cirelli
Professor Dr Erika de Wet
Professor Amos O. Enabulele
Dr Gloria Fernández Arribas
Dr Luca Ferro
Professor T.D. Gill
Professor James A. Green
Professor Patrycja Grzebyk
Professor Alonso Gurmendi Dunkelberg
Professor Christian Henderson
Professor Michał Kowalski
Professor Jang-Hie Lee
Dr Marja Lehto
Dr Eliav Lieblich
PD Dr Christian Marxsen
Dr Carrie McDougall
Professor Tadashi Mori
Professor Claus Kreß
Professor Koichi Morikawa
Dr Robert Muharremi
Professor Mary Ellen O’Connell
Professor Inger Österdahl
Dr Federica Paddeu
Professor Anne Peters
Dr Erin Pobjie
Dr Chiara Redaelli
Professor Brad Roth
Professor Dr Tom Ruys
Svit Senković
Dr Michael Smith
Professor Christian J. Tams
Professor Jennifer Trahan
Professor Jure Vidmar
Dr Sharon Weill
Dr Hannah Woolaver
* To izjavo člani Odbora podajajo v svojem lastnem imenu in predstavlja stališče izključno njenih podpisnikov in podpisnic.